Ti med sosedski odnosi so res včasih naporni, tako smo mi imeli veliko problemov za postavitev pergole za hišo. Že pri sami gradnji je bila v načrtu pergola ali nadstrešek, vendar nismo imeli denarja in minile sta kakšne dve leti, ko smo se vselili, da smo se odločili ,da pa brez pergole ne bo šlo. Takrat smo že prihranili denar in začeli z delom, na kar smo doživeli šok, kajti sosed se je pritožil.
Mi se enostavno z njim nismo obremenjevali, ker smo bili prepričani, da je za načrt vedel in tako ga nismo niti spraševali. Pa smo naredili napako, ker je šlo za ta naš ponos, da ga glede pergole nismo nič vprašali.
Samo vprašati bi ga morali in bi bilo ok, tako pa nam je zakompliciral zadevo. Enostavno se ni strinjal in nam pergole ni dovolil naprej delati. Pa so se začeli lepi odnosi, saj veste, ko se enkrat grdo gledaš ni nič več tako kot bi moralo biti.
Ker tega nisem prenesla, sem vzela najboljšo flašo viskija in potrkala na njihova vrata, ko so odprli, sem kar na začetku rekla, da se ne mislim kregati zaradi pergole in da sem prišla v miru, da bi popravila odnos med nami, kajti še kako se zavedam, da če si skregan z sosedi in grdo gledaš, to ne more biti dobro za počutje in dobro voljo.
Mirno sem jim rekla, da je življenje prekratko, da bi se kregali, to pa je obrodilo sadove in sklenili smo premirje in to takšno, da je na koncu še sosed pomagal pri sami gradnji pergole, da smo jo dokončali še pred grdim vremenom. Kako malo je potrebno za prepir in kako malo je potrebno, da se spori zgladijo, le korak pa je lahko boljše, vendar ta naš ponos nas večkrat nese v napačno smer. Tako smo spet dobri sosedje, glede pergole pa same hvale, kako je lepa.