Življenje na gorenjskem je res lepo. Tudi sam živim v prelepem kraju, kjer imam pozimi lepe proge za tek na smučeh. Kolikokrat sem hvaležen, da so starši iz teh lepih krajev in da so tukaj postavili hišo. Nikoli še nisem pomislim, da bi se preselil. Vsakič, ko pride zima in vidim te lepe proge za tek na smučeh, pa sem navdušen in presrečen.
Ker je to poletje bilo zame bolj naporno in nisem imel veliko časa zase, sem pridobil nekaj kilogramov. Ko sem videl, da ne grem po pravi poti in da me kilogrami še kako motijo, sem vedel, da moram nekaj narediti. Še vsako zimo je bil moj šport- tek na smučeh, letos pa sem vedel, da bom še toliko več na teh progah. Prišel je mesec november in tako se je pri meni začela moja telesna preobrazba. Kako sem čakal na to, da primem v roke smučke in grem. Organiriral sem se tako, da sem šel na progo čisto vsak dan.
Vedel sem, da moram začeti na polno. Moje telo je pogrešalo gibanje. Nisem se dobro počutil v svojem telesu. Vedel sem, da je zadnji trenutek da nekaj naredim. Seveda sem spremenil tudi prehrano. Vsega tega se zavedam, saj sem bil vedno športni tip človeka. Zato dobro vem, kako gre skupaj v roki prehrana in gibanje. Začetek je bil težak. Ne znam vam opisati, kako naporen je bil tek na smučeh. Hotel sem obupati vsakih 5 minut. Še dobro, da sem tako vztrajen, kajti tukaj bi drugače obupal. Je pa bilo težko spoznanje, kako slab sem in kako malo imam kondicije. Ravno to spoznanje, pa me je motiviralo za neprej.
Tek na smučeh je tako postal moj vsakdan. Ko so minili 3 tedni, se je moje telo začelo pozitivno odzivati. Imel sem več energije, več moči in kilogrami so kopneli.